Istoria

O JO: ri uprava so osnovindžape e potporaja tari e parlamentareskiri forma so dodaindžape 1809.

Bild på JO:s instruktion från 1810 Fotograf: JOE JO : ro upravakoro jekho berš 1810.

O pravno poverenikoskiri uprava osnovindžape e potporaja tari e parlamentareskiri forma dodaibaja palo o themutno udar ko 1809. E Gustav III: re autokratijaja ko palune memorie ki odoja nevi vladakiri forma stvorindžape jekh sistemi e vladakere kontroliribaske ko plo kontroliriba ki vladimi sila, so saikerdža odova so o ustaveskoro komiteti dobindža o odgovornost te kontrolirinel e ministeren hem jekh taro javno povereniko arakhibaske o kanuni sine zadužimo te kjerel kontrola ko organ upravakere ko sledibe o kanunia.

Ko 1809 berš i idea te kontrolirinelpe jekh organ uprava na sine nevi. Več ko 1713 o jekhutno monarhi Karl XII sozdaindža i uloga e Thagareskoro javno povereniko. O Karl XII tegani sine ko Khoranipa hem sine ko jabandžiluko skoro 13 berš. Jekh efekti taro oleskoro bešipe ko jabandžiluko sine so na sine javno redo ki administracia khere ki Švedia. Ov sozdaindža o Hembaro pravno povereniko arakhibaske o kanuni, so ka ovel oleskoro šerutno representanti, prestavniko ki Švedia. E Hembaro poverenikoskiri buti sine te dikhel so o krisatoria hem o službenikia postapinena prema o kanunia hem završindže ple buča sar so valjani. Ko 1719 berš e Thagareskoro šerutno pravno povereniko te akharelape Generalno ispektori pravno poverenibaske ki državakiri uprava hem i uprava postoinela panda avdive – o Generalno ispektori pravno poverenibaske ki državakiri uprava tano e vladakoro povereniko.

Prema e 1809 beršeskiri vladakiri forma o zori valjandža te delinelpe maškar o thagari hem o parlamenti. O thagari ka imeninel e Generalno inspektore pravokrisatoribaske ki themutni uprava (JK) hem o parlamenti ka imeninel e Javno povereniko arakhibaske o kanuni. O hemangluno cili e neve (ombudsmanea) pravno poverenikoja sine te anelpe kontrola ko kanuni ko narodoskere intereseske so sine skroz samostalno taro e vladakoro zoralipe. Odova ulo prirodno te kjerelpe pravno poverenikoskiri uprava e Generalno ispektorea pravokrisatoribaske ki themutni uprava sar jekh modeli. Sar JK o JO ka ovel tužiteli e bučaja te kontrolirinel e krisatoren hem e službeno manušen sar ola sledinena o kanuni. O JO ka napreduinel ko jekhipaskoro pravno sledibe hem ka kritikuinel o bihaljojbe ko kjeriba kanunia. Oleskiri buti ka ovel sine kjerdi preku inspekcie hem tužbe ko vastdejbe. E žalbengoro tretiriba ko anglunipa sine ki pohari uloga. Telo anglune 100 berša taro e JO: ri ulogakiri eksistencia sine e tužbengoro gendo skoro 70 kotora ko berš.

Ko anglunipe e JO :ri* uloga sine obeležimi tari e tužiteleskiri funkcia. O predmetia so andžepe ko JO mukhlepe bizi mera ja ka anel dži ki krivično tužba. O JO alo dži ko odova te sprovedinel jekh praksa so značindža te tužinen ko potikne predmetia hem sa odova mukhlja sebepi o podsedniko. Akava razvoj prifatindžape 1915 taro o parlamenti (riksdag) preku jekh posebno hako platibaske primindžape ko JO: re upustvia. O pravilia bašo hako e JO te ačhakeren i tužba, keda sine lafi bašo došalipe so na sine tari ozbilno priroda, sine dži ko osvoibe ko 1975 beršeskere JO: re instrukcie jekhto formalikano temeli kritikane izjavenge taro o JO. Ki jekh mera kote so na sine specifikano postupko naštindža te čhivelpe jekhe vastingarde ko hamali sar jekh kaznimo došalipe hem odolea na sine nisavi osnova jekhe odlukake bašo hako platibaske osnovindžape ko kritikuimo ja godidejbaskoro haberi taro o JO sade ki jekh praksis so buvlili ki uprava. Akava praksis probindžape hem prifatindžape taro o parlamenti ko 1964 berš.

I odluka ko 1975 te čhinavelpe o posebno hako tužibaske isto sine povrzimo istovakteskere izvšibaja diso ko akharelape upravnikani odgovorno reforma, so značinela so i krivično odgovornost e javno vastingardenge tani silno organičimi. Ko akava palunipa na sine više potreba taro asavko kanuni e JO te čhinavel i tužba. Odova sine obezbedimo so o JO te ljel istražibaskere predmetia so ka oven pridržime ko isto pravilia baši tužibaskiri dužnost hem paldipe tari e javno tužitelengiri rig.

O opišimo buvlipa taro o JO :ri uloga značinela so e bučakoro fokus pohari ka cidelpe taro jekh represivikano ko jekh vodibaskoro hem godidejbaskiri uloga. I buti te sprečinelpe došalibe hem opšto te kjerelpe buti bašo jekh šukar kanuneskoro primeniba alo te zastupinel anglo e tužitelsekiri buti.

---------------

* Javno povereniko arakhibaske o kanuni

Disave berša

1809  e JO :ri uloga postavinelape ko 1809 beršeskiri vladakiri forma forma

1810  o angluno Javno povereniko arakhibaske o kanuni (JO) odbirinelape , L.A. Mannerheim.

1915  jekh miliciapovereniko, MO, postavinelape te pazinel o mizerluko te na širinelpe ko phuvjakiri maribaskiri zor.

1941  E pravno poverenikoskoro (JO & MO) izboreskoro periodi bajralelape taro jekh dži ko štar berš.

1957  opšinakere organ uprave čhivenape telo e JO: ri kontrola

1967  MO:ri uloga čhinavelape hem o Poverenikia ko JO bajrarelape ko trin džene.

1975  O JO bajrarelape ko štar džene

Zadnjo puti 2013-06-11